Abeceda v slikanici KAKO TI JE IME?

Slikanica KAKO TI JE IME? je bila ustvarjena kot svojevrstna abeceda. Na začetku pisanja sem se osredotočila predvsem na temo poimenovanja in na temo spola. Med samim snovanjem so se mi ob izbiranju posameznih imen naenkrat zazdele nadvse pomembne tudi začetne črke, ki sem jih nato posebej izpostavila tako v besedilu kot tudi na ilustracijah. Na skoraj vsaki ilustraciji je v desnem zgornjem kotu v mozaičnem stilu naslikana ena črka. Posamezna črka predstavlja začetno črko imena določene živali, kot na primer K pri kobilici Katici. Kjer je omenjenih več črk, so te pomanjšane in vključene v ozadje ilustracije, na primer ko polž med potjo tiho izgovarja črke abecede (E, F, G, H, I, J). Črke si v slikanici ne sledijo v običajnem abecednem zaporedju, temveč so igrivo nanizane po imenih živali, ki jih polž srečuje na svoji poti in sprašuje po njihovih imenih. Tako so skozi slikanico povsem spontano, po prigodah nastopajočih živali, razporejene skoraj vse črke razen dveh. Kateri dve črki nista posebej izpostavljeni ne v besedilu in ne na ilustracijah? To vprašanje včasih zastavim otrokom po pripovedovanju. Čeprav je med samim poslušanjem težje zaznati manjkajoči črki, pa lahko to predstavlja zanimiv izziv za otroke, ki sami berejo ali gledajo slikanico. Vsekakor so vse črke napisane oziroma naslikane na veznih listih v mojem mozaičnem slogu z majhnimi akvarelnimi kvadratki. Vezne liste je zato mogoče uporabljati tudi za igranje s črkami ali za učenje abecede. Ko sem se odločila, da bom v slikanici ustvarila neke vrste abecedo, se ob tem nisem želela zamejevati s klasičnim abecednim redom. Otrokom sem črke želela predstaviti na svoboden in igriv način in ne po zakonitostih točno določenega abecednega zaporedja.

Ko sem pravljico KAKO TI JE IME? predstavila otrokom, ki še niso znali sami brati in nekateri tudi še niso poznali vseh črk, smo se na koncu pravljične ure igrali s črkami njihovih imen. Otroci že zelo zgodaj poznajo vsaj začetne črke svojih imen. Igrali smo se verižno igro, tako da smo iskali imena otrok v skupini, ki so se začela na enako črko, kot se je končalo ime predhodnega otroka. Pri tem se je razkrilo marsikaj zanimivega. Izkazalo se je, da se tudi fantovska imena lahko končajo na črko A. Ta motiv sem izpostavila že v svoji prvi slikanici Mavrična maškarada ob prigodi s črnoglavko. V slikanici KAKO TI JE IME? pa se ob primeru deževnika Vanje izkaže, da obstajajo tudi imena, ki jih imajo lahko tako dekleta kot fantje.

Na predstavitvah svojih avtorskih slikanic pred pripovedovanjem otrokom vedno pokažem tudi vezne liste. Izpostavim jih kot pomemben del knjige, saj že njihovo ime nakazuje, da povezujejo notranjost in zunanjost slikanice. Vezni listi na sprednjem in zadnjem delu knjige spajajo trde platnice z notranjostjo. Ena stran veznega lista je nalepljena na trdo platnico, druga stran pa na notranjost slikanice. Knjigo na neki način »držijo skupaj«. Že kot otrok sem vedno občudovala ilustratorske vzorce veznih listov. Spomnim se, kako sem bila očarana nad simetričnimi ponovitvami identičnih vzorčastih motivov na začetku slikanice in na njenem koncu. Zdi se mi, da sem že takrat razumela, da knjigo povezujejo in tako zaokrožajo v zaključeno celoto. Bila sem razočarana, kadar so bili vezni listi v slikanicah enobarvni. Prav zato sama med ilustriranjem namenjam veznim listom v vsaki slikanici prav posebno pozornost.

V slikanici KAKO TI JE IME? vezni listi ponujajo otrokom vse črke slovenske abecede. Črke so lahko zanimive tudi za otroke, ki sami še ne znajo brati in se s črkami šele spoznavajo. Kajti otroci se črk lahko učijo tudi na igrive načine. Želela bi si, da bi se s črkami lahko tudi igrali.

Ko smo si z otroki po pripovedovanju v enem od prvih razredov osnovne šole ogledovali abecedo na veznih listih, so me vprašali, zakaj si črke ne sledijo v pravilnem zaporedju. Bili so zbegani, ker so bile tako svobodno razvrščene po površini. Šele ko sem jim pokazala, da so črke tako igrivo razporejene prav zato, da jih lahko sami poiščejo, so se začeli z njimi navdušeno igrati in jih iskati. Kar tekmovali so, kdo najprej ugleda naslednjo črko abecede.

Vesela sem bila tudi primera dečka iz Srbije, ki ne zna slovensko, a je z zanimanjem sam preučeval prav črke na veznih listih. To je bilo pol leta pred njegovim vstopom v prvi razred, torej v obdobju, ko se je spoznaval s črkami, in sicer tako z latinico kot tudi s cirilico. To se mi je zdela najboljša možna potrditev moje želje, da bi se otroci lahko črk učili tudi na igrive načine. Pravljica KAKO TI JE IME? je bila prvenstveno ustvarjena kot abecedna slikanica za otroke, ki se spoznavajo s črkami in se učijo brati. Prav zato je besedilo natisnjeno z velikimi tiskanimi črkami.

Alenka Spacal