Opis
Avtorska slikanica Plastelinčica in časopis je namenjena otrokom v predbralnem in začetnem bralnem obdobju. Najmlajšim razkriva različna umetniška področja. Seznanja jih z bralno kulturo ter z likovno, gledališko, glasbeno in s plesno umetnostjo.
Plastelinčica obiskuje različne umetnostne ustanove z mamo Plastelemo, očetom Plastelinčem, babiko Plastelinko, babico Plastelinožefo, s teto Plasteleto in stricem Plastelincem.
Alenka Spacal je vse naslikane figurice predhodno oblikovala iz plastelina. Plastelin je lahko otrokom zelo blizu, saj je ta gnetljiv material namenjen predvsem njihovi kreativni igri. Slikanica najmlajše nagovarja k lastni ustvarjalnosti tudi ob igrivih izdelkih iz starega časopisnega papirja.
ŠTAJERSKI TEDNIK –
Tudi v slikaniški noviteti z naslovom Plastelinčica in časopis je prepoznati avtoričin likovni izraz in slog, ki temelji na barvno zanimivi, preverjeni kompoziciji, na prepletu mozaičnih natančnosti ter na bajnem domišljijskem svetu podob – tokrat enkratne in neponovljive živalske družine. … Te živalce so tako nenavadne in navadne hkrati, simpatične, a kanček tudi grozljivaste, z glavami, ki zvedavo zrejo z velikimi okroglimi očkami in skoraj krempeljcih na triprstih nožicah, v vseh sort pisanih kot oblačilcih (oklepih, pleteninah, puloverčkih), ki so pa likovno čistih linij, naj gre za črte ali okrogline. … Na naslednji strani piše: “Oče Plastelinč prebira solato nad časopisom.” Ilustracija je naravnost fantastična! Deluje kot klasično tihožitje z mizo, posodo in zelenjavo. In to iz take bližnje, frontalne perspektive, zvit časopis tako deluje kakor umetelna, unikatna, porcelanasta posoda, kjer je videti besedilo in celo prebirati besede. … Slikanica Alenke Spacal tako posrečeno, nazorno pojasnjuje oblike in s tem tudi pomen kulture. V slikanici je predstavljeno še gledališče, koncert, kulturni dogodki … Živalce pa niso le pripovedovalke in opisovalke kulturnih dejanj, marveč so tudi ustvarjalke, iz časopisa zgibata, ustvarjata in iz časopisa naredita letalo ter odletita nad oblake …
Lilijana Klemenčič, »Plastelinčica in časopis«, Knjigarnica, Štajerski tednik, 21. 10. 2022, str. 10.
Tele M, Televizija Maribor, RTV SLO –
Slikanica Plastelinčica in časopis je poklon časopisu, kulturi in časopisni kulturi. Družina Plastelinčice se vsak dan veseli časopisa, najraje pa prebira stran s kulturnimi prireditvami. Prebiramo pa lahko tudi solato. Tako se avtorica poigrava z besednimi igrami, tudi z besedo kultura. … Časopis postane tudi ustvarjalni poligon Plastelinčice in njene prijateljice.
Petra Skok, »Alenka Spacal, Plastelinčica in časopis«, Tele M, informativna oddaja Televizija Maribor, Televizija Slovenija, RTV SLO, 4. 11. 2022.
BUKLA –
… Tako nam vsestranska avtorica s simpatičnimi liki, ki jih je predhodno oblikovala iz plastelina, izvirno predstavi, kaj vse je časopisna kultura. Domiselno!
Sanja Podržaj, »Plastelinčica in časopis«, Bukla, 169, november-december 2022, str. 82.
VEČER –
… Petra Vidali: Ampak to še ni vse, bi rekli. Ne samo, da se pri Plastelinkovih bere časopis, mama Plastelema ima celo najraje stran, na kateri piše KULTURA. (Vaša slikanica je krasen hommage izumirajočim stvarem, ki so za nas življenje.)
In tako je treba Plastelinčici, ki vpraša, “Ali to pomeni, koliko je ura?” razložiti, kaj je kultura. Meni se zdi to zelo težko razložiti tudi odraslim. Kako je to razlagati otrokom?
Alenka Spacal: “Hvala lepa. Vse bolj čutim, da sem iz prejšnjega stoletja, zato se še toliko bolj oklepam vsega s pridihom preteklosti. V prejšnji slikanici Fižolčica beži pred fižolovo juho (2019), ki jo imenujem tudi ‘parketna meditacija’, sem slikala starinsko pohištvo na starih parketih.
Najnovejšo slikanico pa sem res posvetila časopisni kulturi in kulturi nasploh. Ideja se mi je porodila pred leti ob kulturnem prazniku, ko sem kot pravljičarka ugotovila, da nimamo veliko slikanic na temo kulture. V slikaniških besedilih se rada poigravam z besednimi igrami, kakršna je tudi kultura – ura. Metaforo ure sem tako uporabila za razlago pojma kultura. Otrokom današnje dobe je včasih že težko pojasniti, zakaj bi še kdo uporabljal analogno uro. Nekaterim ni jasno, zakaj bi se morali naučiti prepoznavati čas prek številčnice in kazalcev, če pa jim že na vsaki napravi številke same utripajo digitalno odmerjen čas in tako kažejo, koliko je ura.
Otrokom lahko nek pojem na enostaven način razložim šele, ko so mi jasne vse njegove razsežnosti v pojmovanju, ki se uporablja za odrasle. A prav okrog pojma kultura je v družboslovju in humanizmu največ nesoglasij, saj je to eden bolj izmuzljivih fenomenov. Beseda kultura v znanosti nima enoznačne opredelitve in ostaja v svoji razvejanosti brez jasne definicije. In prav zato je lahko še toliko bolj zanimiva v metaforičnem smislu na področju umetnosti.
V slikanici sem se osredotočila le na umetnostne vidike izraza kultura. Bilo bi preobsežno, če bi poskušala kulturo v eni sami slikanici z malo besedila otrokom predstaviti v najširšem možnem smislu, npr. tudi v kontekstu omike ali vzgoje. Tako sem se osredinila le na kulturo, kakor je obravnavana prav v medijih, kjer je pretežno zvedena na umetnost.
Po izkušnjah v vrtcih lahko rečem, da je besedo kultura, ki je predšolski otroci še ne poznajo, najlažje doumeti prav ob primerih iz umetnosti. Z veseljem opazujem najmlajše, ki se po pripovedovanju naenkrat spomnijo, da vendar poznajo knjižnico in knjigarno, da so že bili v lutkovnem gledališču ali v galeriji. Uživam v trenutkih uvida, ko vrtčevski otroci ozavestijo, da imajo lahko svojo razstavo, ko v vrtcu na stene obesijo risbe, ki so jih sami narisali. Najmlajše tako popeljem do razumevanja kulture skozi primere njihove lastne ustvarjalnosti. Navadno jim tudi povem, da sem samozaposlena v kulturi. Le kaj naj bi to pomenilo? Ko jim pojasnim, da sem pisateljica, ilustratorka in pravljičarka, jim je moj poklic že precej bolj razumljiv.”
Petra Vidali, »(INTERVJU) Alenka Spacal: Bilo je nekoč, ko se je še bralo časopise na papirju”, Večer, 29. 12. 2022.
DOBRO JUTRO, RTV SLO –
So otroci še navdušeni nad plastelinom ali morajo biti vse igrače elektronske?
Katja Treer, »Prešernovanje z Zavodom MARS«, Dobro jutro, RTV SLO, 26. 1. 2023, na posnetku: 1:29:15.
VENTILATOR BESED –
Vladimira Rejc: Kako potujete po literarnem svetu in kako se preselite v likovnega?
Alenka Spacal: “Ker ustvarjam avtorske slikanice, prehajam iz likovnega v literarni svet in spet nazaj zelo spontano. Pravzaprav težko rečem, ali prehajam iz literarnega v likovni ali iz likovnega v literarni svet. Krožim. Ko se mi izoblikuje ideja za slikanico, zorijo podobe likov in vizualnih pokrajin hkrati z besedami. Ustvarjalni čar avtorskih slikanic je prav v tem, da besedilo in ilustracije lahko nastajajo sočasno in se spontano prepletajo v enovito slikaniško celoto. To ponuja tudi največ umetniške svobode. Po eni strani pišem v podobah. Po drugi strani pa včasih slikam z besedami. Prav v pričujoči slikanici so postale črke na časopisnem papirju neke vrste vizualni elementi. A nisem jih uporabila le kot okras ozadja, temveč tudi kot nosilke pomena. Vrhunske avtorske slikanice, pri katerih besedilni in vizualni del knjige utripata v skupnem ritmu, so pravzaprav neke vrste celostne umetnine. In temu idealu sem se želela tudi sama čimbolj približati.”
Vladimira Rejc, »Intervju s pisateljico, ilustratorko in pravljičarko Alenko Spacal«, Ventilator besed, 10. 2. 2023.
ONA –
V dobi, v kateri se vse bolj mrzlično spogledujemo s pridobitvami in plansko storilnostjo digitalizacije, ki hočeš nočeš prodira tudi na področje umetniškega ustvarjanja, so prvinski in klasični pristopi v svetu ilustracij in vizualne umetnosti toliko dragocenejši. Eden takšnih svetov je nedvomno ilustratorski in pravljični opus vsestranske umetnice, pisateljice, ilustratorke in pravljičarke Alenke Spacal. Skozi svet slikanic, ki jih namenja najmlajšim, se skupaj z otroki podamo na pot otroških odkrivanj, hudomušnih vprašanj in globokih, iskrivih odgovorov. Povprašujemo se, kako nam je ime, letimo z modrimi mislimi, bežimo pred fižolovo juho in igrivo ustvarjamo kulturo.
…
Veronika Sorokin: S svojo najnovejšo slikanico Plastelinčica in časopis se neposredno dotaknete trenutnih okoliščin v svetu tiskanih medijev, ki se množično in pospešeno selijo na spletne platforme. Vsa zahvala tudi v imenu drugih novinarjev, da prek stika z najmlajšimi spodbujate odnos do časopisne kulture in pripomorete k obstoju le-te!
Alenka Spacal: »To slikanico sem posvetila časopisni kulturi, ker me skrbi, kako zelo ogroženi so postali tiskani mediji v informacijski dobi. Ko se z otroki v šolah pogovarjamo o tej temi, ugotavljamo, da v večini družin niso več naročeni na dnevno časopisje. Natisnjen časopis berejo le še njihove babice in dedki. Časopis v papirnati obliki se tako vse redkeje znajde v vsakdanjosti najmlajših. Za ilustracije omenjene slikanice sem časopis slikala ročno, pri čemer sem z najtanjšimi možnimi čopiči pisala tudi tipografijo časopisnih črk, sicer izmišljenega besedila na temo slikaniške kulture. Oče Plastelinč nad časopisom prebira solato, mama Plastelema pa časopis bere. Najraje ima stran, na kateri z velikimi tiskanimi črkami piše: KULTURA. Mala Plastelinčica ob časopisu najprej spoznava, kaj vse pomeni kultura, v drugem delu slikanice pa s prijateljico Plastelinkico časopis uporabita za oblikovanje svojih umetnin. Otroci, ki časopisa sami še ne berejo, tako odkrivajo, na kako raznolike načine je mogoče uporabiti star časopisni papir za lastno ustvarjalnost.«
Veronika Sorokin, »Intervju: Alenka Spacal, pisateljica, ilustratorka in pravljičarka: ‘Kdor bere, ta leti’«, Ona, Ženski magazin Dela in Slovenskih novic, 18. april 2023, leto 25, št. 16, str. 6–9.
PRIMORSKE NOVICE –
Nič ne bo narobe, če že kar na začetku priznamo, da se nas je avtorska slikanica Alenke Spacal Plastelinčica in časopis globoko dotaknila, saj je svojevrstna izvirna oda časopisom, tiskanim medijem, kakršnega morda držite v rokah. Z njo lahko tudi najmlajši spoznajo, da ima verodostojna tiskana beseda še svojo moč.
…
Vmes pa nas avtorica spomni, da je časopis del kulture, ne le kulture časopisnega branja, temveč tudi take, na kakršno posebej predano opozarjajo časopisi na kulturnih straneh, ki jih v slikanici posebej rada prebira mama Plastelema. Slikanico poleg izvirnih ilustracij, naslikanih v natančni akvarelni tehniki brez souporabe računalniške tehnologije, z mojstrskim zamahom, pozornim tudi na najzahtevnejše detajle, odlikujejo tudi besedna igrivost, s katero mladim bralcem približa več obrazov kulture oziroma umetnosti. Razmah vsebine o vejah umetniškega izraza sproži vprašanje, ali kultura pomeni, koliko je ura. Metafora ure se tako pojavi v galeriji, v gledališču, plesni predstavi, slikanici … in se poveže s časom, varno shranjenem v pomenu besede časopis. Čas in njegov neustavljivi tek namreč opredeljujeta papir, na katerem so natiskane te besede.
Maja Petrič Gombač, »Plastelinkovi vabijo v svet časopisa in kulture«, Primorske novice, 26. 5. 2023, str. 26.
RADIO ŠTUDENT, Kulturni obzornik –
Zlasti pa je za prvi stik otrok s knjigo pomembno v njih vzpodbuditi željo po branju. Tako meni tudi Alenka Spacal, ilustratorka in avtorica, ki kot pripovedovalka svojih zgodb vzpostavi stik med otroki in svojim delom. V svojih slikanicah prevprašuje tradicionalne spolne vloge, odpira vprašanja spolne identitete, ob tem pa želi spodbujati otrokovo ustvarjalnost in radovednost.
Nastja Virk, »S slikanico nad kapitalizem in patriarhat!«, Kulturni obzornik, Radio študent, 1. 8. 2023.
ČASORIS –
Je otrokom ponovno treba predstaviti tiskani medij, ki ga sicer izpodriva digitalizacija?
Ko se v šolah pogovarjamo, kdo doma še bere natisnjen časopis, ugotavljamo, da so to večinoma le stari starši.
…
Otrokom sem želela s slikanico na igriv način približati predvsem časopis v papirnati obliki.
Mateja Čelan, »Otroška slikanica, ki govori o časopisu«, Časoris, 14. 8. 2023.
DELO –
Njena aktualna slikanica Plastelinčica in časopis (2022) izstopa iz sorodnih izdaj, saj je posvečena časopisni kulturi in njenemu približevanju najmlajšim bralcem.
… Andrej Predin: Vas je knjiga presenetila, se je skozi proces pojavilo kaj novega, nepričakovanega?
Alenka Spacal: Elementi presenečenja predstavljajo najvznemirljivejši del vsakega ustvarjanja. Ideja za slikanico navadno vznikne povsem spontano, kot da se skrivnostno priplazi iz globin nezavednega. Šele ko začnem neko zamisel oblikovati v besednih in vizualnih podobah hkrati, včasih sama presenečeno ugotovim, kako čudežno se vse sestavi. Pri avtorski slikanici s tako malo besedila je to še bolj očitno. V besedi kultura se skriva ura in s takšno besedno igro je mama Plastelema Plastelinčici razložila, kaj vse pomeni kultura. Najbolj me je očaralo, kako se je ob tem razgrnila metafora časa. In ne samo to, beseda čas je vzniknila iz besede časopis. Plastelinkica, ki se poigrava z besedo čas-o-pis, označi časopis kot nekaj, kar opisuje čas. Seveda sem bila navdušena nad takšno opredelitvijo časopisa, s kakršno mi je v besedilu postregla moja junakinja iz plastelina. Včasih pa lahko nekaj uvidiš šele za nazaj, že po izidu knjige, ko lastno delo razumsko analiziraš še s kakšne nove perspektive. Ob intervjuju za Večer sem npr. razlagala pomen besede kultura, ki izvira iz agrikulture, poljedelstva. Ko sem zapisala, da pridemo od kulture obdelovanja zemlje in vzgajanja solate pri Ciceronu do filozofije kot obdelovanja ali kultiviranja duha, sem se šele zavedala, da sem v slikanici, kjer obravnavam časopisno kulturo, naslikala solato na časopisu.
Andrej Predin, »Časopisna kultura je veliko več kot listanje«, Delo, 3. 8. 2023.