Plastelinčica in časopis

20,00 

Plastelinčica iz družine Plastelinkovih spoznava kulturo ob časopisu in metafori ure. Mama Plastelema ji odgovarja na vprašanje: »Kaj je to kultura?«. S prijateljico Plastelinkico pa iz časopisnega papirja ustvarjata igrače, ki so prave umetnine. Njun bajni svet predstavlja poklon časopisni kulturi.

Kategorija:

Opis

Avtorska slikanica Plastelinčica in časopis je namenjena otrokom v predbralnem in začetnem bralnem obdobju. Najmlajšim razkriva različna umetniška področja. Seznanja jih z bralno kulturo ter z likovno, gledališko, glasbeno in s plesno umetnostjo.

Plastelinčica obiskuje različne umetnostne ustanove z mamo Plastelemo, očetom Plastelinčem, babiko Plastelinko, babico Plastelinožefo, s teto Plasteleto in stricem Plastelincem.

Alenka Spacal je vse naslikane figurice predhodno oblikovala iz plastelina. Plastelin je lahko otrokom zelo blizu, saj je ta gnetljiv material namenjen predvsem njihovi kreativni igri. Slikanica najmlajše nagovarja k lastni ustvarjalnosti tudi ob igrivih izdelkih iz starega časopisnega papirja.

Dodatne informacije

Vezava:

trda

Strani:

32

Mere:

26,5 cm x 25,5 cm

Teža

516 g

ISBN:

978-961-94370-4-9

COBISS.SI-ID:

Objave v medijih

  1. ŠTAJERSKI TEDNIK

    Tudi v slikaniški noviteti z naslovom Plastelinčica in časopis je prepoznati avtoričin likovni izraz in slog, ki temelji na barvno zanimivi, preverjeni kompoziciji, na prepletu mozaičnih natančnosti ter na bajnem domišljijskem svetu podob – tokrat enkratne in neponovljive živalske družine. … Te živalce so tako nenavadne in navadne hkrati, simpatične, a kanček tudi grozljivaste, z glavami, ki zvedavo zrejo z velikimi okroglimi očkami in skoraj krempeljcih na triprstih nožicah, v vseh sort pisanih kot oblačilcih (oklepih, pleteninah, puloverčkih), ki so pa likovno čistih linij, naj gre za črte ali okrogline. … Na naslednji strani piše: “Oče Plastelinč prebira solato nad časopisom.” Ilustracija je naravnost fantastična! Deluje kot klasično tihožitje z mizo, posodo in zelenjavo. In to iz take bližnje, frontalne perspektive, zvit časopis tako deluje kakor umetelna, unikatna, porcelanasta posoda, kjer je videti besedilo in celo prebirati besede. … Slikanica Alenke Spacal tako posrečeno, nazorno pojasnjuje oblike in s tem tudi pomen kulture. V slikanici je predstavljeno še gledališče, koncert, kulturni dogodki … Živalce pa niso le pripovedovalke in opisovalke kulturnih dejanj, marveč so tudi ustvarjalke, iz časopisa zgibata, ustvarjata in iz časopisa naredita letalo ter odletita nad oblake …

    Lilijana Klemenčič, »Plastelinčica in časopis«, Knjigarnica, Štajerski tednik, 21. 10. 2022, str. 10.

  2. Tele M, Televizija Maribor, RTV SLO

    Slikanica Plastelinčica in časopis je poklon časopisu, kulturi in časopisni kulturi. Družina Plastelinčice se vsak dan veseli časopisa, najraje pa prebira stran s kulturnimi prireditvami. Prebiramo pa lahko tudi solato. Tako se avtorica poigrava z besednimi igrami, tudi z besedo kultura. … Časopis postane tudi ustvarjalni poligon Plastelinčice in njene prijateljice.

    Petra Skok, »Alenka Spacal, Plastelinčica in časopis«, Tele M, informativna oddaja Televizija Maribor, Televizija Slovenija, RTV SLO, 4. 11. 2022.

  3. BUKLA

    … Tako nam vsestranska avtorica s simpatičnimi liki, ki jih je predhodno oblikovala iz plastelina, izvirno predstavi, kaj vse je časopisna kultura. Domiselno!

    Sanja Podržaj, »Plastelinčica in časopis«, Bukla, 169, november-december 2022, str. 82.

  4. VEČER

    … Petra Vidali: Ampak to še ni vse, bi rekli. Ne samo, da se pri Plastelinkovih bere časopis, mama Plastelema ima celo najraje stran, na kateri piše KULTURA. (Vaša slikanica je krasen hommage izumirajočim stvarem, ki so za nas življenje.)
    In tako je treba Plastelinčici, ki vpraša, “Ali to pomeni, koliko je ura?” razložiti, kaj je kultura. Meni se zdi to zelo težko razložiti tudi odraslim. Kako je to razlagati otrokom?

    Alenka Spacal: “Hvala lepa. Vse bolj čutim, da sem iz prejšnjega stoletja, zato se še toliko bolj oklepam vsega s pridihom preteklosti. V prejšnji slikanici Fižolčica beži pred fižolovo juho (2019), ki jo imenujem tudi ‘parketna meditacija’, sem slikala starinsko pohištvo na starih parketih.
    Najnovejšo slikanico pa sem res posvetila časopisni kulturi in kulturi nasploh. Ideja se mi je porodila pred leti ob kulturnem prazniku, ko sem kot pravljičarka ugotovila, da nimamo veliko slikanic na temo kulture. V slikaniških besedilih se rada poigravam z besednimi igrami, kakršna je tudi kultura – ura. Metaforo ure sem tako uporabila za razlago pojma kultura. Otrokom današnje dobe je včasih že težko pojasniti, zakaj bi še kdo uporabljal analogno uro. Nekaterim ni jasno, zakaj bi se morali naučiti prepoznavati čas prek številčnice in kazalcev, če pa jim že na vsaki napravi številke same utripajo digitalno odmerjen čas in tako kažejo, koliko je ura.
    Otrokom lahko nek pojem na enostaven način razložim šele, ko so mi jasne vse njegove razsežnosti v pojmovanju, ki se uporablja za odrasle. A prav okrog pojma kultura je v družboslovju in humanizmu največ nesoglasij, saj je to eden bolj izmuzljivih fenomenov. Beseda kultura v znanosti nima enoznačne opredelitve in ostaja v svoji razvejanosti brez jasne definicije. In prav zato je lahko še toliko bolj zanimiva v metaforičnem smislu na področju umetnosti.
    V slikanici sem se osredotočila le na umetnostne vidike izraza kultura. Bilo bi preobsežno, če bi poskušala kulturo v eni sami slikanici z malo besedila otrokom predstaviti v najširšem možnem smislu, npr. tudi v kontekstu omike ali vzgoje. Tako sem se osredinila le na kulturo, kakor je obravnavana prav v medijih, kjer je pretežno zvedena na umetnost.
    Po izkušnjah v vrtcih lahko rečem, da je besedo kultura, ki je predšolski otroci še ne poznajo, najlažje doumeti prav ob primerih iz umetnosti. Z veseljem opazujem najmlajše, ki se po pripovedovanju naenkrat spomnijo, da vendar poznajo knjižnico in knjigarno, da so že bili v lutkovnem gledališču ali v galeriji. Uživam v trenutkih uvida, ko vrtčevski otroci ozavestijo, da imajo lahko svojo razstavo, ko v vrtcu na stene obesijo risbe, ki so jih sami narisali. Najmlajše tako popeljem do razumevanja kulture skozi primere njihove lastne ustvarjalnosti. Navadno jim tudi povem, da sem samozaposlena v kulturi. Le kaj naj bi to pomenilo? Ko jim pojasnim, da sem pisateljica, ilustratorka in pravljičarka, jim je moj poklic že precej bolj razumljiv.”

    Petra Vidali, »(INTERVJU) Alenka Spacal: Bilo je nekoč, ko se je še bralo časopise na papirju”, Večer, 29. 12. 2022.

Samo prijavljeni uporabniki, ki so kupili ta izdelek, lahko napišejo mnenje.